Monday, 21 August 2017

Monite 21 'Akosi, 2017

Teutalonome 34:1-4; 11:24; 32:49,52; Sen 12:7; 2 Kalo 28:15

Teutalonome 34:1-4
"1PEA ‘alu hake ‘a Mōsese mei he ‘Alapā ‘o Moape ki he mo‘unga ko Nipo, ko e tumu‘aki ‘o Pīsika, ‘a ia ‘oku ‘i he hāngai ki Sielikō. 2Pea fakahā kiate ia ‘e he ‘Eiki ‘a e fonua kotoa ‘o Kiliati, ‘o a‘u ki Tani; mo Nafitalai kātoa, mo e fonua ‘o ‘Ifalemi mo Manase, mo e fonua kotoa ‘o Siuta, ‘o a‘u ki he tahi lulunga: 3mo e feitu‘u ko Tonga, mo e Seakale ‘o e tele‘a ‘o Sielikō ko e kolo paame, ‘o a‘u ki Soa. 4Pea folofola ‘a e ‘Eiki kiate ia, Ko e fonua eni na‘a ku fuakava ai kia ‘Epalahame, kia ‘Aisake, pea kia Sēkope, ‘o pehē, Ko ho hako te u foaki ki ai; kuo u tuku ke ke sio ki ai ‘aki ho mata, kae ‘ikai te ke ‘alu ki ai"

Teutalonome 11:24
"24‘Ilonga ha potu ‘e tu‘u ai homou ‘aofiva‘e ‘e ‘omoutolu ia: te mou fai mei he Toafa mo Lepanoni, mei he Vaitafe, ‘a e vaitafe ko ‘Eufaletesi"

Teutalonome 32:49,52
" 49‘Alu hake ki he mo‘unga ‘o ‘Apalemi ni ko Nipo, ‘a ia ‘oku ‘i he fonua ‘o Moape ‘o hanga ki Sielikō; pea ke mamata ai ki he fonua ko Kēnani, ‘a ia ‘oku ou ‘atu ki ha‘a ‘Isileli ke tofi‘a ‘aki. 52he te ke mamata tonu ki he fonua; ka ‘e ‘ikai te ke hū ki ai, ki he fonua ‘oku ou foaki ki ha‘a ‘Isileli."

Senesi 12:7
"7Pea hā ‘a Sihova kia ‘Epalame, ‘o ne folofola ‘o pehē, Ko ho hako te u ‘atu ki ai ‘a e fonua ni. Pea ne langa ‘i he potu ko ia ha ‘ōlita kia Sihova ‘a ia ne hā kiate ia."

2 Kalonikali 28:15
"15Pea tutu‘u ‘a e tu‘unga me‘a kuo lau honau hingoa, ‘o nau puke ‘a e kau pōpula, pea ‘ilonga kinautolu na‘e telefua na‘a nau fakakofu mei he vete, mo fakasū kinautolu, pea nau fafanga mo fakainu, pea nau tākai kinautolu, pea ‘ilonga ‘a e vaivai he ‘alu na‘a nau fakaheka ‘asi, pea nau ‘omi kinautolu ki Sielikō ko e kolo paame, ko e feitu‘u ‘o honau kāinga: pea nau toki foki ki Samēlia."

KO E SIO ʻA MOSESE KI HE FONUA ʻO E TALAʻOFÁ MEI HE MOʻUNGA NIPÓ. Naʻe hā kia Mosese ʻa e taʻe te ne fie tukuange ʻene ngāue, ka ko e moʻuí ʻe ʻosi naʻá ne fakahaaʻi foki, naʻe ʻikai haʻane taʻeloto ke mate. Naʻe ʻomai ia ke fakatokalalo ki he fakafisi ʻa e ʻOtuá ki ai, ke ne hū ki Kenani. He naʻe hā mai kiate ia ʻa e moʻui ʻoku fotu mai kiate iá, ko e langilangi pea ke tukuange kotoa ʻa e ngaahi meʻa tohoaki fakamāmani, ka e tānaki ki hono ivi ʻa e ngaahi laumalie ʻi heʻene ʻalu hake ki he moʻunga pea ʻi heʻene ʻi aí ke huʻi ʻa e tapanekale ko hono sinó. Naʻá ne ʻalu hake tokotaha pe ʻo ʻikai ha taha ʻe ofi ki ai, ke sio hono matá ʻo fakamoʻoni ki heʻene maté. ʻI heʻene ʻalu hake ke maté ko e fakatātā ia, ko e tokotaha tuí ʻe fakatooʻi ʻa e sinó, ka e fakalahiʻi ʻa e laumalie, mo ʻalu hake ki he kololiá. ʻOku fiemaʻu ke ʻoua te tau hohaʻa ʻi he lotolotonga ʻo e kakai ʻofaʻanga pe ko e kakai ʻa e ʻEikí pe ko e kau faifekau ʻi he ngaahi momeniti ʻo ʻetau maté. Pea ko ʻetau mavahe he mate ʻoku fakafokifa pe tokotaha pe pe ʻi he lotolotonga ʻo ha kakai kehe, ko e ʻofa mo e lotolotonga ʻo hotau ʻOtuá mo e Fakamoʻuí ʻe feʻunga ʻanoa pe ia.
Naʻe sio hifo ʻa Mosese ki lalo ki he māmani ke sio ki he Kenai, fakamāmaní ʻa ē heʻikai te ne hū ki ai, ka mei aí ʻi he fai ʻaki ʻa e tuí naʻá ne sio atu kimuʻa ki he KEnani fakalangí ʻa ē te ne hū leva ki ai. Neongo naʻe fakahā pe kia Mosese ʻe he ʻOtuá heʻikai ki he koloa ʻo Kenani pea naʻá ne sio ki he lelei ʻa e fonua, ka naʻe ʻikai ke ne lava ʻo sio ki he meʻa ʻokú ne ʻi ai he taimí ni. Naʻá ne fakahaaʻi pe kia Mosese ʻa e kotoa ʻo e fakafiefia ʻo e ngaahi meʻa te tau maʻu ʻi he fonua lelei ange, he ʻoku tau moʻulaloa ki he kelesi ʻa e ʻOtuá. He ʻoku ʻomi ʻa e laumalie ʻo e poto, pea pehē ki he laumalie ʻo e fakahā meʻa, ki he mata ki he ngaahi meʻa. Naʻá ne sio ki ai mei he mamaʻo. Ko e kau maʻoniʻoni ʻo e Fuakava Motuʻá, ko ʻenau sio mai ki he puleʻanga ʻo e Misaiá. Naʻa nau sio ki ai mei he mamaʻó. Ko ʻEpalahame mo kinautolu naʻe holomuʻa he tuí, naʻa mate ʻikai te nau maʻu ʻa e kotoa, naʻe palomesi ki ai ʻa e ʻOtua, naʻe ʻikai mole ʻenau visone ki he Hevani ko e kolo taʻengata.

No comments:

Post a Comment