Fakamaau
6:19-24; Senesi 18:6-8; Levitiko 9:24; 1 Tuʻi 18:33,34; 2 Kalonikali 7:1;
Selemaia 33:16; ‘Isikeli 48:35
Fakamaau 6:19-24
“19Pea hū ki fale ‘a Kitione, ‘o ne ngaohi ha
ki‘i kosi, ‘o ne natu ha mahoa‘a ‘e taha: na‘a ne ‘ai ‘a e kanomate ki ha kato,
ka ne tuku ‘a e huhu‘a ki ha kulo, ‘o ne hū mo ia ki tu‘a ki he lolo ‘oke, ‘o
ne ‘oatu ai. 20Pea me‘a mai ‘a e ‘Āngelo ‘a ‘Elohimi, To‘o ‘a e kanomate mo e
ngaahi keke, ‘o tuku ki he maka ko ē, pea lilingi ‘a e huhu‘a. 21Pea na‘a ne
fai pehē. Pea ‘ai atu ‘e he ‘Āngelo ‘a Sihova ‘a e mui tokotoko na‘a ne to‘o,
ke lave ki he kanomate mo e ngaahi keke; pea na‘e ‘alu hake ‘a e afi mei he
maka, ‘o keina ‘a e kanomate mo e ngaahi keke; pea hā‘ele ‘a e ‘Āngelo ‘a
Sihova ‘o puli meiate ia.
22Pea vakai ‘e Kitione tā ko e ‘Āngelo ‘a
Sihova ia, ‘o ne pehē, ‘Oiauē, ‘Ātonai Sihova! he ko e pehē koā ke u mamata ki
he ‘Āngelo ‘a Sihova ‘o mātu‘aki femātaaki!
23Pea folofola ‘a e ‘Eiki kiate ia, Melino pē
ho loto; ‘oua te ke manavahē; 24‘e ‘ikai te ke mate. Pea fokotu‘u ‘e Kitione ‘i
he potu ko ia ha ‘ōlita ki he ‘Eiki, ‘o ne fakahingoa ia ko Sihova-Sālome (ko
Sihova-ko-e-melino): ‘oku kei tu‘u ia ‘o a‘u ki he ‘aho ni ‘i ‘Ōfila ‘a ia ‘oku
kau ki ha‘a ‘Apiesa.”
Fakamaau 6:20 “Pea
meʻa mai ʻa e ʻAngelo ʻa ʻElohimi. “Toʻo ʻa e kanomate mo e ngaahi keke ʻo tuku
ki he maka ko ē, pea lilingi ʻa e huhuʻá” Ko e ʻangelo naʻe
nofo pe ʻi he teuteu meʻakai ʻa Kitione. Pea ko Kitioné naʻe taumuʻa ia ki he
kai efiafi, ka ko e ʻangeló naʻá ne liliu ʻe ia ko e feilaulau. He ai ʻa e
kanomate mo e inú, ko ʻene fai ia ʻa e finangalo ʻo ʻene tamaí, ko ʻene
fakalave ʻa hono tokotokó ki he meʻakaí ʻo keina ia ʻe he afi mei he maka, pea
mavahe leva ia ʻo puli. Pea ko ia naʻá ne fakakaukau ki heʻene lava ʻo ʻomai ʻa
e afí mei he maká, ʻokú ne lava ʻo ʻoange ʻa e fakalotolahi mo e ivi „i tuʻa
mei hono fatafata maté, pea ko e afi ko ení kuo ne keina ʻa e feilaulau te ne
lavanoa ʻo keina ʻa e kau Mitianí. Ko e ʻAngeló naʻá ne liliu ʻa e kaimeʻakai,
ko e feilaulau ʻo fai ʻaki ʻa e afí, ʻokú ne fakahaaʻi ʻi heni ʻoku ʻikai ko ha
tangata, ke ne fiemaʻu ʻa e kanomaté, ka ko e ʻAlo ʻo e ʻOtuá, he naʻá ne tauhi
pea mo fakalangilangiʻi ʻa e feilaulau, he ko Ia ko ʻene kakato ʻa e taimi
kotofa, te ne hoko ʻe Ia ko e feilaulau.Naʻá ne ʻomai afi mei he maka ke ne
keina ʻa e feilaulau ko eni, naʻe haʻu ʻa e afí, naʻe ʻikai mei hano ta ʻo e maká
ʻo hangē ko e haʻu ʻa e afí mei hono fetoloaki ʻa e ʻakaú (ʻa e toloafi) ka
naʻe haʻu fiemalie ʻi hono fakalave ʻa e muiʻi tokotokó ki he feilaulaú. Pea ʻi
hení naʻá ne ʻoange kia Kitione
ha fakaʻilonga kuó ne maʻu mo ʻilo ʻa e kelesí ʻi heʻene vakai, koeʻuhí kuo
fakamoʻoni mai ʻa e ʻOtuá ʻa ʻene tali lelei ʻa e fai feilaulau naʻe fakahoko
ʻaki ʻa e angaʻofa kiate kinautolu. Kapau ko e fakatokolahi ko e afi mei langi
ʻo hangē ko ia ʻia Mosese (Lev 9:24). Pea kapau ko e fakataautaha pe, pea ʻe
hangē pe ko ení, ʻe haʻu pe ʻa e afí, mei he māmaní fakatouʻosi ko e ola pe ia
ʻo e ivi fakaʻOtuá. Ko e tali ko eni ʻo ʻene feilaulau, ʻokú ne fakamoʻoniʻi ʻa
e tali ʻa hono pesona, mo fakapapauʻi hono fekau. Pea ne mavahe ʻo pulia leva
mei hono matá. Naʻá ne puliá he ko e Laumalie. Naʻe lahi ʻi heni ʻa e
fakaʻilonga naʻe fakaʻamua ʻe Kitioné. Pea ko Kitione naʻá ne fakapapauʻi ʻene
tuí, ʻi he fakahā meʻa kuo fai ʻehe ʻOtuá ʻi he pesona, naʻá ne lea ange kiate
ia, pea ne toʻo ʻene manavahe.
Ko e ʻEikí naʻá ne mavahe mei heʻene sio ka
ʻokú ne lolotonga nofo pe ʻi he tuí, ko e tui ʻoku haʻu ʻi he fanongo ki he
ʻEikí, ʻoku lea kiate ia pea ki heʻene folofola foki maʻa kitaua he ʻaho ni, he
kuo vaivai ʻa e tui ʻa e niʻihi, ko e liʻaki ʻa e Folofolá.
No comments:
Post a Comment