Teutalonome 18:15-22; ʻEkisoto 20:19; ʻAisea 51:16; Sione 4:25,26; Ngaue 3:22,23
Teutalonome 18:15-22
"15‘E fokotu‘u ‘e Sihova ko ho ‘Otua mei ho lotolotonga, mei ho kāinga, hao palōfita hangē ko au; ko ia pē te mou fanongo ki ai; 16‘o hangē ko ia kotoa na‘a ke kole meia Sihova ko ho ‘Otua ‘i Hōlepi ‘i he ‘aho ‘o e fakataha, ho‘o pehē, ‘Oua ā na‘a ku toe fanongo ki he le‘o ‘o Sihova ko hoku ‘Otua, pea ‘oua ā na‘a ku toe sio ki he afi lahi ni, na‘a ku mate. 17Pea na‘e folofola ‘a Sihova kiate au, ‘Oku lelei ‘a e lea kuo nau fai.18Te u fokotu‘u ma‘anautolu ha palōfita mei he lotolotonga ‘o honau kāinga hangē ko koe, pea te u ‘ai ‘eku lea ki hono ngutu, pea te ne lea‘aki kiate kinautolu ‘a e me‘a kotoa te u fekau kiate ia. 19Pea ka ‘iloange ‘e ai ha taha ‘e ‘ikai fie fakaongo ki he‘eku ngaahi lea, ‘a ia te ne lea‘aki ‘i hoku hingoa, te u ‘eke ia kiate ia ‘e au. 20Ka ko e palōfita te ne ‘afungi ke fai ha lea ‘i hoku hingoa; ‘osi, kuo ‘ikai te u fekau ke ne lea‘aki, pe te ne lea ‘i he hingoa ‘o ha ngaahi ‘otua kehe, pea ‘e mate ‘a e palōfita ko ia. 21Pea kapau te ke pehē ‘i ho loto, Te tau ‘ilo fēfē ‘a e lea kuo ‘ikai folofola‘aki ‘e Sihova? 22Ka lea ‘e ha palōfita ‘i he huafa ‘o Sihova, pea ‘oku ‘ikai fakaai ‘a e me‘a, pea ‘oku ‘ikai hoko, ko e me‘a ia ne ‘ikai folofola‘aki ‘e Sihova: ko e ‘afungi ‘a e palōfita ‘ene lea ko ia, ‘oua te ke ilifia kiate ia."
‘Ekisoto 20:19
"19Pea nau pehē kia Mōsese, Lea koe kiate kimautolu, pea te mau fakaongo: kae ‘oua na‘a lea mai ‘a ‘Elohimi, na‘a mau mate."
ʻAisea 51:16
"16Pea ‘oku ou ‘ai ‘eku lea ki ho ngutu, pea kuo u ‘ufi‘ufi koe ‘aki ‘a e malu ‘o hoku nima, koe‘uhi ke hunuki,‘a e ngaahi langi, pea ke pea ke tanupou ‘a māmani, pea ke lea ki Saione, Ko hoku kakai koe."
Sione 4:25,26
"25Pea lea ‘a e fefine ki ai, ‘Oku ou ‘ilo ‘oku ha‘u ‘a e Mīsaia; (‘a ia ‘oku ui ko Kalaisi) ka toki ha‘u ‘a e toko taha ko ia te ne fakahā kiate kimautolu ‘a e me‘a kotoa pē kotoa pē.
26Pea folofola ai ‘a Sīsū kiate ia, Ko au ia ‘oku lea kiate koe."
Ngaue 3:22,23
"22‘Io, na‘e lea ‘a Mōsese, ‘o pehē, Ko e ‘Eiki ko homau ‘Otua, te ne fokotu‘u ma‘amoutolu mei homou kāinga ha palōfita ‘oku hangē ko au; te mou tokanga ki he toko taha ko ia ‘i he me‘a kotoa pē te ne folofola‘aki kiate kimoutolu. 23Pea ‘e hoko ‘o pehē, ‘Ilonga ha laumālie ‘e ‘ikai te ne tokanga ki he palōfita ko ia, ‘e motuhi faka‘āufuli ia mei he kakai."
KO E PALOFITÁ.
Ko hai ʻa e palofita ko ení? Naʻe ngāueʻaki ʻe Sitiveni ʻa e veesi ko eni
(v.15) ke poupou ʻaki ʻene fakamatala. Ko Sīsū Kalaisi ko e ʻAlo ʻo e ʻOtuá, ko
e Misaiá (Ng 7:37). Ko e haʻu ʻa Sīsū ki māmaní, naʻe ʻikai ko ha meʻa naʻe
toki fakakaukauʻi, ka ko e konga ia ʻo e palani ʻa e ʻOtuá mei he kamataʻangá.
Pea ko e fokotuʻutuʻu ko eníʻoku kau ki ai ʻa e kau palofitá pe ʻikai, ka ko hono
moʻoní, ʻoku kaveinga ʻa e palomesi ko ení kia KALAISI. Ko e palomesi mahino
taha kiate ia, ko e kotoa ʻo e lao ʻa Mosesé ne fakamatalaʻi fakahoko ia ki he
ʻEiki ko Sīsuú, ko e Misaia naʻe palomesiʻi. (Ng 3:22 ; 7:37). Pea naʻe
fakamoʻoni ʻa e kakai ki he palomesi heʻenau pehē, “Ko eni moʻoni ia ʻa e
palofita ka haʻu ki māmani” (Sn 6:14). Pea ko hono laumalié ne lea ʻi he kotoa
ʻo e kau palofita kehe (1 Pita 1:11).
Ko e palomesi kia
Kalaisí. Naʻe haʻu tonu pe ko ha palofita, ʻo lahi mo maʻolunga ʻi he kotoa ʻo
e kau palofitá, pea ʻiate ia naʻe ngaohi ʻe he ʻOtuá, ʻo ʻiloa ai ia mo hono
finangalo ki he fānau ʻa haʻa tangata, ʻo kakato, mo mahino ange ia ʻi he
ngaahi meʻa naʻe fai kimuʻá. He ko iá ko e maama ʻo māmani ʻo hangē ko e
palofisai ki he siasi ʻo e kau Siú (Sn 8:12). Ko ia ko e folofola ʻiate ia ʻoku
folofola ai ʻa e ʻOtuá kia kitautolu (Sn 1:1 ; Hep 1:2). Naʻe tuki ia ʻe he
ʻOtuá ʻi he lotolotonga ʻo kinautolu ʻi hono ‘Alo‘i, ko e taha ia ʻo kinautolu,
pea naʻe nofo ʻi honau lotolotonga he naʻe fekau mai ia kia kinautolu. Naʻe
hiki hake ʻe he ʻOtuá hono ʻAlo ko Kalaisi Sīsuú he naʻa ne fekauʻi mai ke
tapuakiʻi kitautolu. Naʻa ne hangē pe ko Mosese, naʻa ne maʻolunga pe ʻia
Mosese. Ko Mosese ko e tokotaha foaki ʻa e laó ki ʻIsileli, pea ko ia naʻa ne
fakahaofi ʻa ʻIsileli ki tuʻa mei ʻIsipité. Ko Kalaisi naʻe ʻikai ko e faiako
pe, ka ko e pule mo e fakamoʻui. Naʻe tonunga ʻa Mosese ʻo hangē ko Kalaisí. Ko Mosesé ko e sevāniti ia, ko Kalaisí ko e ʻalo ia ʻo e ʻOtuá, naʻa ne
ʻai ʻene ngaahi leá ʻi he ngutu ʻo Mosese ko e palofitá, ʻoku haʻu ʻa Sīsū pea
ʻoku ʻikai ke tau toe sio ki ha taha kehe,
ʻoku ne fonu ʻi he kelesi mo e moʻoni (Sn 1:14).
No comments:
Post a Comment