Teutalonome 21:10-14
"10Ka ke ka ‘alu atu ke fai tau mo ho ngaahi fili, pea ‘oku tuku kinautolu ki ho nima ‘e Sihova ko ho ‘Otua, pea ‘oku ke taki pōpula kinautolu, 11pea ‘oku ke vakai ‘i he kau pōpula ha fefine hōihoifua, pea ‘oku ke manako kiate ia, ‘o ke fie ma‘u mo‘o ‘unoho; 12pea te ke ‘ave ia ki ho fale, pea te ne fakatekefua, mo ngaohi hono nge‘esi nima; 13pea te ne hu‘ihu‘i hono kofu fakapōpula, pea te ne nofo ‘i ho fale, ‘o tēngihia ‘ene tamai mo ‘ene fa‘ē ‘o māhina kātoa: pea hili ia pea te ke toki ‘alu ki ai, ‘o ke hoko ko hono husepāniti, pea te ne hoko ia ko ho uaifi. 14Pea ka faifai pea ‘ikai ha‘o manako ki ai, pea te ke tukuange ke ne fa‘iteliha: ka ‘e ‘ikai te ke momo‘i fakatau pa‘anga ia; ‘e ‘ikai te ke ngaohi ia hangē ha pōpula, he kuo ke fakamo‘ulaloa‘i ia."
Levitiko 14:8,9
" 8Pea ko e tokotaha ‘oku fai hono fakama‘a te ne fō hono kofu, mo tele hono fulufulu kotoa, mo kaukau ‘i ha vai, pea te ne toki ma‘a; pea hili ia te ne hū mai ki he ‘apitanga, ka te ne nofo ‘i hono tu‘a tēniti ‘o ‘aho fitu. 9Pea ‘i hono ‘aho fitu te ne tele ‘a e fulufulu kotoa ‘o hono ‘ulu mo hono kava mo hono kemo, ‘io, ko hono fulufulu kotoa ‘e tele: pea te ne fō hono kofu, pea te ne kaukau hono sino ‘i ha vai, pea te ne toki ma‘a."
Saame 45:10
"10Fanongo mai, nga‘ata, ‘o vakai;
‘Io, ke ke fokotu‘u telinga mai,
Pea ke ngalo ‘iate koe ho kakai,
‘Io, mo e ‘api ‘o ho‘o tamai;"
Fakamaau 19:24
"24Ko hoku ‘ōfefine ē ko e ta‘ahine, pea mo e sinifu ‘a e motu‘a, ka u ‘omi mu‘a kinaua kiate kimoutolu, pea mou fakamālohi‘i kinaua, ‘o fai homou loto ki ai: kae ‘oua na‘a feia ha vale pehē ki he tangata ni."
KE FAKAʻAPAʻAPAʻI HA FEFINE
POPULA PEA HOKO ʻO UAIFI ʻAKI. Ko e lao ko ení, ko ha sotia kuo fakangofua ke mali mo ʻene fefine
popula ʻo kapau ʻoku ne manako ai. Ko e fefeka ko ē honau ngaahi lotó, ko ia naʻe
ʻoange ai ʻe Mosese maʻa kinautolu ʻa e ngofua ko eni. Ko honau ngaahi fili ʻeni
mei he ngaahi kolo mamaʻo (20:13-15) naʻe taki popula kinautolu ia ʻe ʻIsileli,
ka naʻe fekau ʻe he ʻOtuá ke nau fakaʻauha ʻa honau ngaahi fili kotoa pe, ʻoku
nau ʻi he fonua ʻo e talaʻofá. Pea ke ne ʻave ʻa e fefine populá ki hono falé,
pea te ne tele ʻa hono ʻulu, ko e ouau ko ení, naʻe fakataumuʻa ke ʻoange ki he
fefine hano taimi ke ne fakatonutonu mai ia, ki he toʻonga moʻui foʻou kuo ne ʻi
ai, pea ʻoku ne manako foki ʻi hono fakamavahe fakamalohiʻi ia pea mei hono
fāmilí. Ko e tele hono ʻulú, ko e fakaʻilonga ia ʻa ʻene liʻaki ʻa e lotu
senitailé, pea ko e fakaʻilonga ʻo e maʻa kuo ne teuteu ke ne hokosia, ko e
kupu ia ʻo e komiunitī foʻou. Ko e fefine mulí ni ʻoku kehe hono ngaahi kofú ia
ʻoʻona ʻoku ʻai fakatahaʻi ai pe mo e ngaahi fakaʻilonga ʻo ʻenau lotu ʻaitolí
mei hono ʻuluaki fāmilí pea ko e ngaahi kofu ia ko ení, ʻe toʻo kinautolu
meiate ia. He ko e fefiné ni ia, kuopau ke ne hoko ʻe ia ko e kupu ʻo e
komiuniti fai kovinanite mo e ʻOtuá. Pea heʻikai ke fakaʻatā ia ke ne tauhi ha
faʻahinga meʻa ke hoko ia ko e ʻahiʻahi ki ʻIsileli, ke nau lotu ai ki he
ngaahi ʻOtua taʻemoʻoni. ʻI he hili ʻa e ngaahi fakatokanga ko ení, ko e fefine
populá ni naʻe ʻaonge ki ai ʻa e tuʻunga ko e fefine mali ia ʻi ʻIsileli. Ka
faifai pea ʻikai hano manako ki ai, ki he fefiné, mahalo pe kuo ʻikai fie
tafoki ia ʻo kau ki he lotu moʻoni ki he ʻEikí, pea mahalo kuo ʻikai ke ne maʻu
fānau, pea ʻi ha maʻa pe, ʻe ʻoange leva ʻa e ngofua ki he tangatá ke ne veteʻi
ia, ʻo tuku ia ke tauʻatāina pea ka ne fakavaivai kiate ia, pea kapau ʻoku ne
fie foki ki hono fonuá pea ʻoku ʻatā pē. ʻOku tukunga ʻo e ngaahi tangata ki he
moʻui fakaʻOtuá he ʻoku tau popula kotoa pe ki he angahala, ka ko hono tauʻi ʻe
he ʻOtuá hotau tuʻunga populá pea ne taki ai kitautolu ki he moʻui fakaʻOtuá he
ko e taʻahiné ko e taipe ki he siasi, pea neongo ʻene fiemaʻu ke tau moʻuí, ka ʻoku
ʻikai ke ne fakamalohiʻi ha taha ʻoku ke tauʻatāina ki hoʻo fili ʻoku faí. Tuku koe ki he ʻOtuá ʻia Kalaisi he ko e moʻoní ia.
No comments:
Post a Comment