Nomipa 27:12-14
"12Pea folofola ‘a e ‘Eiki kia Mōsese, ‘Alu hake ki he mo‘unga ko eni ko ‘Apalemi, ‘o sio ki he fonua kuo u foaki ki ha‘a ‘Isileli. 13Pea hili ho‘o mamata ki ai, te ke ului mo koe foki ki ho kakai, ‘o hangē ne ului ho tokoua ko ‘Ēlone: 14koe‘uhi ā ne mo paetaku‘i ‘eku lea ‘i he Toafa ‘o Sini, ‘i he fakafekāke‘i hake ‘a e fakataha, ‘o ‘ikai te mo fakatāpuhaa‘i au ‘i honau ‘ao ‘i he vai ko ia (ko Vai Mēlipa ia ‘i Kētesi, ‘i he Toafa ‘o Sini)."
Nomipa 20:12
"12Pea folofola ‘a Sihova kia Mōsese pea kia ‘Ēlone, ‘o pehē, Ko e me‘a ‘i he ‘ikai te mo tui kiate au ke tāpuhaa‘i au ‘i he ‘ao ‘o ha‘a ‘Isileli, ko ia ‘e ‘ikai te mo a‘utaki mai ‘a e fakataha ni ki he fonua kuo u foaki kiate kinautolu."
"12Pea folofola ‘a Sihova kia Mōsese pea kia ‘Ēlone, ‘o pehē, Ko e me‘a ‘i he ‘ikai te mo tui kiate au ke tāpuhaa‘i au ‘i he ‘ao ‘o ha‘a ‘Isileli, ko ia ‘e ‘ikai te mo a‘utaki mai ‘a e fakataha ni ki he fonua kuo u foaki kiate kinautolu."
Nomipa 31:2
"2Te ke mātu‘aki sauni ‘a ha‘a ‘Isileli ki he kau Mitiani: pea hili ia ‘e ului koe ki ho kakai."
"2Te ke mātu‘aki sauni ‘a ha‘a ‘Isileli ki he kau Mitiani: pea hili ia ‘e ului koe ki ho kakai."
Nomipa 33:47
"47Pea nau hiki mei ‘Alamoni-tipilataimi, ‘o fokotu‘u tēniti ‘i he ‘otu mo‘unga ‘o ‘Apalemi, ‘i he potu hahake ‘o Nipo."
"47Pea nau hiki mei ‘Alamoni-tipilataimi, ‘o fokotu‘u tēniti ‘i he ‘otu mo‘unga ‘o ‘Apalemi, ‘i he potu hahake ‘o Nipo."
Teutalonome 32:48-52
"48Pea folofola ‘a Sihova kia Mōsese ‘i he ‘aho pē ko ia, ‘o pehē, 49‘Alu hake ki he mo‘unga ‘o ‘Apalemi ni ko Nipo, ‘a ia ‘oku ‘i he fonua ‘o Moape ‘o hanga ki Sielikō; pea ke mamata ai ki he fonua ko Kēnani, ‘a ia ‘oku ou ‘atu ki ha‘a ‘Isileli ke tofi‘a ‘aki: 50pea ke pekia ‘i he mo‘unga ‘oku ke ‘alu hake ki ai, ka ke ului ai ki ho kakai; ‘o hangē na‘e pekia ho ta‘okete ko ‘Ēlone ‘i mo‘unga Hoa, ‘o ne ului ai ki hono kakai. 51Koe‘uhi ā na‘a mo fai hala kiate au ‘i he lotolotonga ‘o ha‘a ‘Isileli ‘i Vai-Mēlipa ‘i Kētesi, ‘i he Toafa ‘o Sini; koe‘uhi na‘e ‘ikai te mo fakatāpuhaa‘i au ‘i he lotolotonga ‘o ha‘a ‘Isileli, 52he te ke mamata tonu ki he fonua; ka ‘e ‘ikai te ke hū ki ai, ki he fonua ‘oku ou foaki ki ha‘a ‘Isileli."
"48Pea folofola ‘a Sihova kia Mōsese ‘i he ‘aho pē ko ia, ‘o pehē, 49‘Alu hake ki he mo‘unga ‘o ‘Apalemi ni ko Nipo, ‘a ia ‘oku ‘i he fonua ‘o Moape ‘o hanga ki Sielikō; pea ke mamata ai ki he fonua ko Kēnani, ‘a ia ‘oku ou ‘atu ki ha‘a ‘Isileli ke tofi‘a ‘aki: 50pea ke pekia ‘i he mo‘unga ‘oku ke ‘alu hake ki ai, ka ke ului ai ki ho kakai; ‘o hangē na‘e pekia ho ta‘okete ko ‘Ēlone ‘i mo‘unga Hoa, ‘o ne ului ai ki hono kakai. 51Koe‘uhi ā na‘a mo fai hala kiate au ‘i he lotolotonga ‘o ha‘a ‘Isileli ‘i Vai-Mēlipa ‘i Kētesi, ‘i he Toafa ‘o Sini; koe‘uhi na‘e ‘ikai te mo fakatāpuhaa‘i au ‘i he lotolotonga ‘o ha‘a ‘Isileli, 52he te ke mamata tonu ki he fonua; ka ‘e ‘ikai te ke hū ki ai, ki he fonua ‘oku ou foaki ki ha‘a ‘Isileli."
Saame 106:32
"32‘I Vai-Mēlipa foki na‘a nau fakatupu houhau, Pea kai me‘a kovi ai ‘a Mōsese koe‘uhi ko kinautolu;"
"32‘I Vai-Mēlipa foki na‘a nau fakatupu houhau, Pea kai me‘a kovi ai ‘a Mōsese koe‘uhi ko kinautolu;"
Ko e fakatokanga ki he pekia ʻa Mosesé. Ko Mosesé ko e tamaioʻeiki ʻa e ʻEikí ko ha tamaioʻeiki tōnunga, naʻe tuʻo taha ʻene angatuʻú ʻo fakafepaki ki he fekau ʻa e ʻOtuá, ʻo ne tō ai ʻi hono fatongiá, neongo ʻa e langilangiʻia hono tuʻunga sevānití, mo hono manakoa, ka naʻa ne fanongo pē ki heʻene kovi pea toutou fanongo ki ai ʻa e kotoa ʻo e māmaní. Ka naʻe fakahaʻi pē ʻe he ʻOtuá, ʻa ʻene taʻehoifua ki he angahala, ʻa kinautolu ʻoku ofitaha, mo ʻofeina taha ʻe Iá. Pea kia kinautolu ʻoku ongoongoa ʻi heʻenau potó, mo e langilangi, ʻoku fiemaʻu ke nau tokanga, tuʻumaʻu ki heʻenau ngaahi leá, mo ʻenau ngaahi founga, ke nau ka lea pea fai ki ai mo fakaʻaliʻali moʻui ʻi heʻenau toʻonga faí.
Naʻe fakahā ʻe he ʻOtuá kia Mosese ʻa ʻene mate. Ko ʻene mate, ko e tautea ia ʻo ʻene angahalá, Ko Mosesé kuopau ke mate, ka kuo ne ʻuluaki maʻu pē ʻa e fiemalié, ʻi heʻene sio ki he fonua ʻo e talaʻofá. Ko ʻene sio koʻeni ki Kenaní, ko e fakaʻilonga ʻo ʻene tuí, mo e ʻamanaki ki he fonua leleiange ʻo Hevaní, ko e fakafiemalieʻanga ia, ʻo e pekia ʻa e kau maʻoniʻoní. Ko Mosesé kuopau ke mate, ka ko e mate ʻoku ʻikai ko hono tuʻusi ia ʻoʻona, ka ko hono ʻave ia ke ne siʻi mālōlō fakataha mo e kau peteliake maʻoniʻoní. Ko ʻEpalahame, ʻAisake mo Sehone, pea mo hono kakaí, ʻa e kakai kuo ne fili ʻi heʻene ʻofá, he ko ʻenau mate, ko ʻenau fakataha ia kiate Iá. Ko Mosese kuopau ke mate, ka ʻe hangē pe ko e mate ʻa ʻEloné, naʻe muʻa ia ʻiate ia. Naʻe sio pē ʻa Mosese ki he faingofua, mo e fiefia ʻa ʻElone, ke tukuange ʻuluaki, hono lakanga fakataulaʻeiki, pea hoko atu ai hono sinó. ʻOku fakamanatu mai e ʻapositolo heni, “ʻA ia te ne liliu ʻa e sino ʻo ʻetau moʻulaloa ni, ke alāanga mo e sino ʻo ʻene langilangiʻiá. (Fili 3:21). ʻI heʻetau ʻia Kalaisí ʻi he taimi ʻe foki mai ai ʻa Kalaisi ko e ngaahi sino, te tau maʻu ʻi heʻetau toetuʻu mei he mate ko e sino langilangiʻia, ʻo hangē pe koe sino toetuʻu ʻo Sisu Kalaisí. Ko e kau faingataʻaʻiá, mo e fekuki mo e mamahi tui falala leva kia Kalaisi, pea moe ʻamanaki lelei, hili ʻa e moʻui ko ʻení, ko e malōlō fakaʻitaniti te tau hoko ki ai, pea hili iá ko e sino toetuʻu langilangí ʻe hoko mo ia, ke fakafeʻao ʻaki ki he Hau ʻo e ngaahi haú.
Naʻe fakahā ʻe he ʻOtuá kia Mosese ʻa ʻene mate. Ko ʻene mate, ko e tautea ia ʻo ʻene angahalá, Ko Mosesé kuopau ke mate, ka kuo ne ʻuluaki maʻu pē ʻa e fiemalié, ʻi heʻene sio ki he fonua ʻo e talaʻofá. Ko ʻene sio koʻeni ki Kenaní, ko e fakaʻilonga ʻo ʻene tuí, mo e ʻamanaki ki he fonua leleiange ʻo Hevaní, ko e fakafiemalieʻanga ia, ʻo e pekia ʻa e kau maʻoniʻoní. Ko Mosesé kuopau ke mate, ka ko e mate ʻoku ʻikai ko hono tuʻusi ia ʻoʻona, ka ko hono ʻave ia ke ne siʻi mālōlō fakataha mo e kau peteliake maʻoniʻoní. Ko ʻEpalahame, ʻAisake mo Sehone, pea mo hono kakaí, ʻa e kakai kuo ne fili ʻi heʻene ʻofá, he ko ʻenau mate, ko ʻenau fakataha ia kiate Iá. Ko Mosese kuopau ke mate, ka ʻe hangē pe ko e mate ʻa ʻEloné, naʻe muʻa ia ʻiate ia. Naʻe sio pē ʻa Mosese ki he faingofua, mo e fiefia ʻa ʻElone, ke tukuange ʻuluaki, hono lakanga fakataulaʻeiki, pea hoko atu ai hono sinó. ʻOku fakamanatu mai e ʻapositolo heni, “ʻA ia te ne liliu ʻa e sino ʻo ʻetau moʻulaloa ni, ke alāanga mo e sino ʻo ʻene langilangiʻiá. (Fili 3:21). ʻI heʻetau ʻia Kalaisí ʻi he taimi ʻe foki mai ai ʻa Kalaisi ko e ngaahi sino, te tau maʻu ʻi heʻetau toetuʻu mei he mate ko e sino langilangiʻia, ʻo hangē pe koe sino toetuʻu ʻo Sisu Kalaisí. Ko e kau faingataʻaʻiá, mo e fekuki mo e mamahi tui falala leva kia Kalaisi, pea moe ʻamanaki lelei, hili ʻa e moʻui ko ʻení, ko e malōlō fakaʻitaniti te tau hoko ki ai, pea hili iá ko e sino toetuʻu langilangí ʻe hoko mo ia, ke fakafeʻao ʻaki ki he Hau ʻo e ngaahi haú.
No comments:
Post a Comment