Teutalonome
24:1-4; Selemaia 3:1,8; Matiu
5:31; 19:7-9
Teutalonome 24:1-4
"1KA mali ha tangata mo ha fefine, ‘o na nonofo, pea ka faifai pea ‘ikai te ne kei matamatalelei‘ia ai, koe‘uhi tokua ko ‘ene ‘ilo ‘i he fefine ha me‘a fakalielia, pe ha me‘a ‘oku ‘ikai ke hoa mo hono lotó. pea ke ne fai ha tohi vete ‘o ‘ange ki hono nima, ‘o tuku atu ia mei hono ‘api. 2Pea ‘i he‘ene hiki atu mei hono ‘api, ‘e ngofua ‘ene ‘alu ‘o nonofo mo ha tangata kehe. 3Pea kapau ‘e fehi‘a kiate ia ‘e he husepāniti kimui, ‘o ne fai ha‘ane tohi vete, ‘o ‘ange ki hono nima, ‘o tuku atu mei hono ‘api; pe ‘o kapau ‘e pekia ‘a e husepāniti kimui, ‘a ia na‘e mali mo e fefine ‘o na nonofo: 4‘e ‘ikai ngofua ke toe mali mo ia ‘e hono husepāniti mu‘a na‘a ne tukuange ia; ‘osi, kuo ‘uli‘i ‘a e fefine; he ko e me‘a fakalielia ia ‘i he ‘ao ‘o e ‘Eiki: ‘o ‘oua te ke fakaangahala‘i ‘a e fonua ‘a ia ‘oku foaki kiate koe ‘e Sihova ko ho ‘Otua mo‘o tofi‘a."
Selemaia 3:1,8
"1HE‘ENE pehē, Kapau ‘e vete ‘e ha tangata hono uaifi, pea ‘alu ‘a e fefine meiate ia, ‘o nonofo mo ha tangata kehe, ‘e ngofua koā ke ne toe nofo mo e fefine ko ia? ‘Ikai ‘e mātu‘aki ‘uli‘i ha fonua ‘oku pehē? Ka ko koe, kuo ke fe‘auaki mo e kau fe‘iloaki tokolahi; pea ko e pehē ke ke foki kiate au?–ko Sihova ia mei he Ta‘ehāmai. 8Pea u vakai, neongo kuo u tukuange ‘a e holomui ko ‘Isileli, koe‘uhi ko e ngaahi me‘a kuo ne maumau alafianga ai, pea kuo u tuku kiate ia ‘a e tohi vete, kae ‘ikai ke manavahē ai ‘a hono tokoua kākā ko Siuta"
Matiu 5:31
"31Ka na‘e folofola‘aki, ‘Ilonga ha taha te ne li‘aki hono uaifi, ke ne ‘ange ki ai ha tohi vete"
Matiu 19:7-9
"7Pea nau pehē ki ai, Ka ko ia, pea ko e hā na‘e tu‘utu‘uni ai ‘e Mōsese ke ‘ange ha tohi vete, ‘o tukuange? 8Pea pehē ‘e ia kiate kinautolu, Ko e me‘a ‘i he fefeka ‘o ho‘omou anga, ko ia na‘e fakangofua ai ‘e Mōsese ke mou tukuange homou ngaahi uaifi: ka na‘e ‘ikai ke pehe‘i he kamata‘anga. 9Ka ‘oku ou tala atu, ka ai ha taha te ne li‘aki hono uaifi, ‘o ‘ikai ‘i ha‘ane fe‘auaki, pea ne toki mali mo ha fefine kehe, ‘oku ne fe‘auaki: pea ko ia te ne mali mo ia kuo li‘aki ‘oku ne tono fefine."
KO E VETE MALÍ. Tuʻunga ʻi he ngaahi
holí, mo e fefeka ʻa e ngaahi loto ʻo e kakai tangatá, ʻo ne fakatupu lōlahi ke
ngāue koviʻaki ʻe he sosaieti kotoa pe, pea ʻo makehe ai ʻa e lao fakaʻulungaanga
ʻa e ʻOtuá, he ʻoku ʻikai lava ʻe he ngaahi lao leleitaha fakaetangatá, ʻo ne
maluʻi kinautolu mei he palopalemá ni. ʻOku fakakaukau ʻa e niʻihi, ko e potu
folofolá ni ʻokú ne poupoua ʻa e vete malí, ka ʻoku ʻikai ko e keisí ia. ʻOku ʻiloʻi
mahino ko hono fai ʻo e vete malí, kuo ʻosi moʻui ia ʻi ʻIsileli. Ko e kotoa ʻo
e ngaahi veesi ko ení kuopau ke lau ia ke mahino ʻa e poini ʻo e potu folofolá
ni, ʻoku pau pē ia, ko e fokotuʻu, ko e tangatá ʻokú ne veteʻi hono uaifí ʻoku ʻikai
ko ha manako, pe ʻumisi fakatuʻupakē. Ko e vete malí, ko e tuʻunga tuʻumaʻu ia,
mo e ngāungāue fakaʻosi ia ʻe ongo meʻa malí. Ko e taha ʻe vete hono malí, pea
toe mali ia mo e tokotaha kehe, pea heʻikai lava ia ken a toe mali pe kinaua
(24:4). Ko hono fakangatangata, ke maluʻi ʻa e fainoaʻia ʻa e toe mali, hili ʻa
e mavahevahé. Ko hono taumuʻa, ke ngaohi ʻa e kakaí ke faʻa fakaukau kimuʻa ʻi
hono fakahoko ʻa e vete malí. Ko e tala ʻe Sīsū, naʻe foaki ʻe Mosese ʻa e laó
ni, ko e fefeka ʻa e ngaahi loto ʻo e kakaí. Ko e malí ʻoku tuʻumaʻu, ko e
taumuʻa ia ʻ a e ʻOtuá. Ka koeʻuhi ko e natula angahala ʻo e tangata, ʻoku ʻai ʻa
e vete mali, ke hoko ko e palani ʻa e ʻOtuá ki he malí ke ʻoua ʻe movete,
tukukehe ka ʻi ai ha ngaahi ʻuhinga ʻoku totonu ai ke na takitaha maʻana. Ko e
ongo meʻa malí ʻoku totonu ke na fakamamaʻu ki he anga ʻo ʻena nonofo fakataha.
Ko e husepaniti, ko e ʻulu ʻo e uaifi. ʻo hangē ko Kalaisí ko e ʻulu ia ʻo
e siasí, he ko e siasí ko e taʻahine taʻane ia, kia Kalaisi, ʻo taʻe ʻi ai ha
movetevete, ko e nofo pe ʻo pikitai ki he ʻulú, ko Kalaisi maʻu pē.
No comments:
Post a Comment