Nomipa 24:15-19
"(15) Pea ne ofa’aki ‘ene ta’anga ‘o ne pehe, Ngonengone ‘a Pelami, ko e foha ‘o Peoli ia, Ngonengone ‘a e motu’a ne pongia. (16) Ngonengone ‘a’ana ‘oku ongo’i ‘a e folofola ‘a ‘Ela, Pea ko e fakakaukau ‘a ‘Elioni ‘oku ne ‘iloa, Visone ‘o Satai ‘oku ne siofia, ‘Ene to tekefili kae tatala hono mata. (17) ‘Oku ou vakai ia neongo kuo te’eki ‘i ai, ‘oku ou ‘ilo atu, neongo ‘oku te’eki ofi; He hoko ha fetu’u meia Sekope ia pea hake mei ‘Isipite ha sepita; Pea tene taa’i ‘a e ongo tuliki ‘o Moape, Mo faka’auha ‘a e hako kotoa ‘o Sete. (18) Pea ‘e hoko ‘a ‘Itomi ko e tofi’a, pea tofi’a’aki mo Seia, ko hono ongo fili ia ka ko ‘Isileli ‘e fai fita. (19) Pea ‘e tupu ha hau meia Sekope pea ko e to’e ‘o e kolo te ne faka’osi kotoa pe.”
Senesi 49:10
“(10) Ko e sepita meia Siuta ‘e ‘ikai ‘ave, mo e tokotoko mei hono vaha’a va’e, kae’oua ke ha’u ‘a Sailo pea ‘e fai kiate ia ‘e he ngaahi kakai ‘enau tukulolo.”
2 Samiuela 8:14
“(14) Pea ne tuku ha ngaahi kau le’o ‘i ‘Itomi, ‘io ‘i ‘Itomi kato na’a ne tuku ha kau le’o, pea hoko ‘a e kau ‘Itomi kotoa pe ko e kau tamaio’eiki ‘ Tevita. Pea na’e fakatu’umalie ‘e he ‘Eiki ‘a Tevita ‘i he me’a kotoa na’a ne ‘alu ki ai.”
‘Emosi 9:11,12
“(11) ‘I he taimi ko ia teu fokotu’u ‘a e fakahekeheke ‘o Tevita ‘a ia kuo to ki lalo, pea teu fakama’opo’opo hono ngaahi ava, pea te u langa’i hono ngaahi me’a kuo movetevete, pea te u ngaohi ia ‘o hange ko e ngaahi taimi mu’a atu. (12) Koe’uhi a ke nau tofi’a’aki ‘a e toenga ‘o ‘Itomi, pea mo e ngaahi pule’anga kotoa pe ‘oku ui’aki hoku hingoa – ko e folofola ia mei he Ta’ehamai – ‘a Sihova, ‘a ia ‘oku ne fai ‘a e me’a ni.”
Matiu 2:2
“(2) ‘Oku nau fehu’i, kofa’a ia kuo ‘alo’i ko e Tu’i ‘o e kakai Siu? He na’a mau mamata ‘i Hahake ki hono fetu’u pea kuo mai ke hu kiate ia.”
Ko e taʻanga fakapalofisai eni hono faá, pea ko e talateu loloatahá eni, he naʻe faʻu ʻa e talateú mei he taʻanga fakapalofisa hono tolú (v.3, 4). “ʻOku ou vakai ia neongo kuo teʻeki ia…he hoko ha fetuʻu meia Sekope ia”. Ko e pupunga lea fakapunake, ka ʻoku ʻai mahino pe ia ki he Misaiá. Ko Pelami hiteni eni, naʻá ne maʻu ha visone ki he hoko mai ʻa e Misaia Hepelú, ko e ʻEiki ko Sīsū Kalaisí, naʻá ne hā mai mei he mamaʻó. Naʻá ne hangē ha fetuʻú. Naʻá ne huhulu mo fakaʻofoʻofa. Naʻá ne hangē ha Sepitá. ʻOkú ne langilangi mo iviiviʻia. Pea tokotaha ikuna ia, ʻa hono ngaahi filí ʻo kau ai mo Moape, ʻa e kakai naʻá nau hanga ʻo totongiʻi ʻa Pelami ke fakamalaʻi ʻa ʻIsilelí. Ko e kotoa ʻo e ngaahi puleʻanga ʻoku nau fakafepaki ki ʻIsileli, pea ʻoku ngāue ʻa e ʻOtuá kia kinautolu, ke fakamalumalu ʻiate kinautolu ʻa e malá, pea ko kinautolu ko ia ʻoku ʻi ai ʻa ʻItomí. ʻA ia naʻá nau fakaʻikaiʻi, ʻa e kole ko ia ʻa Mosese ke nau fou malu atu ʻi honau fonuá (20:14-21). “Pea ʻe tupu ha hau meia Sekope”. Ko e hau ko ení, ko e Misaia pea te ne hanga ʻo ikunaʻi ʻa e kotoa ʻa hono ngaahi filí (SA 2:110 ; Fakaha 19:11-21). ʻI he tafaʻaki ʻe taha ʻo e palofisaí ni, ʻoku hanga ia ki he kau Makí ʻa ʻenau fonoga ki ʻIsileli, ke kumi ʻa e pēpē ko Sīsū (Mt 2:1,2). ʻIo, ko e Tuʻi Siú ia. ʻOku hangē ʻoku ngali kehe ʻi he folofolá ni ka ko hono ngāueʻaki ʻe he ʻOtuá ʻa Pelami fakalouʻakau, ke ne tala kimuʻa ʻa e haʻu ʻa e Misaiá. Ka ko e ako eni kia kitautolu, ke tau ʻilo ʻoku malava ʻe he ʻOtuá ke ne ngāueʻaki ha meʻa pē, pe ko ha taha pē, ke fakahoko ʻa ʻene ngaahi palaní. Ka ko hono ngāueʻaki ʻa e fakalouʻakaú mo e faimaná naʻe ʻikai tali kinaua ia ʻe he ʻOtuá. Ko e moʻoni, ʻi he Tohitapú ʻoku ne fakahaa‘i kia kinautolu ʻi he ngaahi feituʻu ʻe niʻihi (ʻEki 22:18 ; 2 Kalo 33:16 ; Fakaha 18:23). ʻOku hanga ʻe he ʻOtuá ʻo fakahaaʻi, ʻa Hono mafai fakaleveleva taʻengatá, ʻi he lelei mo e kovi fakatouʻosi. Tuʻu maʻae ʻOtuá ʻia Kalaisi, he ʻoku ʻikai ha toe mafai ʻi māmani, pe ko ha toe moʻui, pea kuo ne ʻofa ʻaki mai he moʻui ko iá ʻia Kalaisi, ke tau moʻui ʻaki ʻo taʻengata.
No comments:
Post a Comment